»Ob premišljevanju, zbiranju, iskanju podatkov in pogovorih se ti ustvarjajo slike. Te vtise sem hotel strniti v neko leposlovno delo, ki je izmišljeno, katerega akterji so izmišljeni in prizorišča dogajanja. Hkrati pa sem želel, da bi vse to zelo, zelo spominjalo na Zasavje.«
»V romanu Sto let slepote je kresnikova komisija prepoznala izjemno bogat in natančno izpisan jezik.«
»Sto let samote je zgodba, ki pokaže, da se lastnosti očeta prenesejo v sina.«
»Sto let samote se začne, kot se mora, z enim najslavnejših stavkov v zgodovini književnosti.«
»Saga o družini Knap, katere član je tudi od rojstva slepi Matija, se začne kakor mrakoben boj na požiralniku. Roman je pronicljiv oris nekega časa, ki ga ni več, in okolja, ki je še vedno tu, z mnogimi reminiscencami, ki se bodo ohranile – tudi zato, ker jih Rozina zna videti.«
»Kar v knjigi vidi in sliši on, sem v resničnem življenju videla in slišala jaz: prizori in dialogi so večinoma iz mojega spomina, tisti redki, ki so izmišljeni, so izmišljeni po analogiji.«
»Roman Jaka in Vane je izmišljena zgodba o resničnih ljudeh in hkrati resnična zgodba o izmišljenih ljudeh, ki se skupaj upirajo pozabi. Zgodba o mladosti, prijateljstvu, izgubi in ljubezni.«
»da je marsikaj med vrsticami, to je pa tudi značilno za najboljše pisatelje«
»Večer sem preživela v kreaciji St. Johna.«
»Sto let samote se osredotoča na spopad med vero in znanostjo.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju